KORISTNE IDEJE ZA SAMODEJNO ZALIVANJE RASTLIN

 
SENCA

V času naše odsotnosti poskušamo omejiti rast rastlin ter tako zmanjšati njihovo potrebo po vodi. Če je le mogoče, rastline premaknemo v temnejši in hladnejši prostor, ali pa prostor, kjer so postavljene, zatemnimo z zavesami/roletami. Rastline kljub temu ne smejo biti v popolni temi, temperatura pa mora biti prilagojena njihovim potrebam, na kar so še posebej občutljive tropske rastline.

- Priporočljivo je, da vse rastline postavite čimbolj skupaj in tako omogočite večjo zračno vlažnost zaradi vode, ki izhlapeva iz listov (listnih rež).

- Pred odhodom rastlin ne gnojite, saj to pospešuje njihovo rast in posledično povečuje potrebo po vodi.

- Pred močnim soncem lahko zaščitite tudi zunanje rastline, tako da jih prestavite v stanovanje ali v bolj senčen predel balkona/terase…

 

2. PRED ODHODOM DOBRO ZALIJEMO

zalivanje

Rastline postavimo v kad ter jih dobro zalijemo. Počakamo, da odvečna voda odteče, saj rastlin ne smemo pustiti, da se predolgo namakajo. Preveč vode je ravno tako škodljivo kot pomanjkanje, saj prepreči dostop zraka do korenin in povzroči gnitje.


3. KAPILARNO NAMAKANJE

Preprost in učinkovit način, s katerim rastline v naši odsotnosti preživijo 2 - 3 tedne.

Potrebujemo le plastenko, posodo ali vrč ter dobro vpojno debelejšo vrvico. Zelo učinkovit je trak iz filca, iz katerega so izdelani tudi žepki FLORIDEJA, saj zelo dobro vpija vodo.

*** Trak vam ob nakupu žepkov (velja tudi za že obstoječe imetnike) podarimo.***

En konec vrvice ali traku potisnemo v zemljo 7 - 10 cm globoko, drug konec pa položimo do dna v posodo/plastenko, napolnjeno z vodo. Vsaka rastlina potrebuje svojo vrvico, ki pa se lahko napaja iz istega vira. Velikost posode prilagodimo potrebam rastline po vodi ter številu rastlin, ki se iz posode napajajo.

Kapilarno namakanje sobnih rastlin v žepkih preko traku iz filca namočenega v plastenki vode.

- Pred odhodom preizkusite delovanje sistema, saj boste lažje predvideli, koliko vode rastlina posrka v določenem času in tako določili potrebno velikost posode oziroma količino vode.

- Vrh plastenke oziroma posode je potrebno prekriti, da se prepreči pretirano izhlapevanje, sama posoda/plastenka pa naj bo postavljena malce nad nivojem zemlje, v kateri je posajena rastlina.

- Zemlja ne sme biti preveč zbita, sprijeta  in grudičasta, saj bo sicer zelo slabo vpijala vodo.


4. PLASTENKA Z VODO

V čisto plastenko oziroma pokrovček plastenke z iglo ali konico noža (previdno!) naredimo milimetrsko luknjico. Luknja ne sme biti prevelika, saj sicer voda prehitro odteka. Zemljo, v kateri je rastlina, dobro namočimo, nato pa plastenko, polno vode, potisnemo v žepek, tako da bo voda skozi odprtino lahko počasi pronicala proti koreninam. Če želimo preprečiti, da bi koščki zemlje preprečili odtekanje vode, čez luknjico zalepimo košček prepustnega lepilnega traku, ki pa odprtinice ne sme popolnoma zatesniti.

Namakanje substrata v žepkih preko luknjice v plastenki vode.

5. IMPROVIZIRAN RASTLINJAK V KOPALNICI

Kopalnica je zaradi večje zračne vlažnosti zelo primeren prostor, v katerega lahko postavimo rastline med dopustom. Okna delno zasenčimo, da prostor ni presvetel. Odtok kadi zamašimo, po dnu razporedimo naprimer prodnike ali kakšno drugo podlago, na kateri bodo stali lončki/posode z rastlinami ter v kad natočimo vodo do višine podlage. Več rastlin skupaj postavimo v kad, ki jo prekrijemo s tanjšo prozorno folijo, v katero zarežemo nekaj odprtin. Plastična “streha”, ki se ne sme neposredno dotikati rastlin, zadržuje vlago, zareze pa omogočajo pretočnost zraka. Tak način je primeren predvsem za rastline, ki tudi drugače potrebujejo več vode ali pa večjo zračno vlažnost.


6. DODATKI, KI ZADRŽUJEJO VLAGO

Substrat (podlaga, zemlja…) za rastline, ki so še posebej občutljive na pomanjkanje vode, lahko pomešamo s snovmi, ki pomagajo zadrževati vlago in izboljšajo zračnost. V vrtnih centrih (Kalia, Vrtko, vrtni oddelki Bauhaus, Merkur…) lahko kupimo perlit in ekspandirani vermikulit (pridobljena iz naravnih kamnin) in kroglice iz ekspandirane gline - glinopor. Vse snovi lahko potrosimo po substratu ali pa jih zmešamo s prstjo ter tako izboljšamo zadrževanje vlage in zračnost zemlje. Čeprav na ta način precej zmanjšamo izhlapevanje vode, je ob daljši odsotnosti od doma nujno uporabiti še dodaten način namakanja/zalivanja.

 

Glinopor

Kroglice iz ekspandirane gline vpijejo prekomerno vlago (s tem ščitijo korenine pred plesnijo) in jo sprostijo, ko je to potrebno. Kroglice glinoporja lahko položimo na vrh zemlje ter tako preprečimo izhlapevanje vode ali jih že ob presajanju pomešamo z zemljo, kar pomaga tudi pri drenaži in zračenju tal.

Kroglice glinoporja položene na vrh zemlje preprečujejo izhlapevanje vode.

Ekspandirani vermikulit

Proizvod, pridobljen z ekspandiranjem rude, je vsestransko uporaben ter popolnoma naraven.  Absorbira vodo do 70 % lastnega volumna in je zdravstveno ter ekološko neoporečen. Zagotavlja idealne razmere za rast rastlin, saj uravnava vlažnost in izboljšuje zračnost zemlje. Bogat je s kalijem in magnezijem, ki sta pomembna za rast rastlin. Povečuje kaljivost semen in razraščanje koreninic.

 

Perlit

Perlit dodajamo k zemlji predvsem za izboljšanje zračnosti, saj s tem korenine absorbirajo več nujno potrebnega kisika, poleg tega pa ta dodatek iz čiste mineralne (vulkanske) kamnine tudi zadržuje vlago (do 50% lastnega volumna) in jo enakomerno oddaja v zemljo ravno toliko, kot jo rastlina potrebuje.


Mulčenje je pokrivanje tal s suhim, naravnim materialom (npr. z lubjem), s čimer je zmanjšano izhlapevanje talne vlage. Talna prekrivka preprečuje tudi rast plevela, ko pa se razkroji, poveča količino hranil v tleh. Ta način je seveda uporaben predvsem za zunanje rastline.


 

Sedaj, ko smo poskrbeli, da naše rastline ne bodo žejne, bomo tudi mi bolj brezskrbno uživali na zasluženem oddihu! :]

 

NAJINE PRVE RASTLINE

Vsak začetek je težak. In zato zanimiv. Prav tako je bilo v začetku letošnjega leta tudi najino spoznavanje z rastlinami in zahtevami vsake posamezne vrste po vodi, zemlji, primerni temperaturi, legi in podobno.

Zanimiv in kar zahteven izziv. Sploh brez kakšnega posebnega predznanja ali izkušenj pri gojenju in negi malih in velikih zelenih, cvetočih, okusnih, mesojedih, strupenih, okrasnih in še kakšnih lepotic v notranjih prostorih.

Brskanje po splošnih in specializiranih internetnih straneh, knjigah, knjižicah, priročnikih, spraševanje po nasvetih bolj izkušenih, obiskovanje vrtnih centrov in tako naprej.. je zadostovalo za začetek. Zadostovalo za vsaj približno vedenje o tem, kakšno zemljo izbrati za setev, sajenje in presajanje, kdaj in kako uporabljati gnojila, kako pogosto in s kako trdo ali mehko vodo zalivati... Torej zelo na splošno. Konec februarja je sledila prva rastlina in sicer kar pravo pravcato drevo! Mali bonsaj iz Bauhausa se po nekaj mesecih bivanja pri nas počuti čedalje bolje, živahno poganja nove in nove listke, ki zahtevajo kar pogosto friziranje.

Navdušenje nad bonsajem je sprožilo plaz nabavljanja različnih vrst rastlin, za katere sva vedela ali menila, da bodo opravljale ali imele kakšno še posebej koristno funkcijo: naprimer sadje in zelenjava manjše rasti ter zelišča in dišavnice za gojenje in vsestransko uporabo v kuhinji, okrasni in učinkoviti zeleni in cvetoči čistilci raznih strupov v zraku zaprtih prostorov in še kaj.

V začetku marca sva posejala tudi prva podarjena in kupljena, domača in tuja semena, iz katerih so že pognale sadike artičoke, visečih jagod, nekaj vrst paradižnikov in buč, dveh vrst bazilike, ki še čakajo ali pa so že presajene v večje lončke, stenske žepke in zunanji vrt, na katerem pa že od prej veselo poganjajo solata, blitva, rukola in zelena preproga talnih jagod.

Velika večina kupljenih rastlin je iz lončkov že romala v najine Floridejalne stenske žepke, ki zaenkrat krasijo dve sobi in zunanjo steno hiše, nekaj pa jih je nameščenih kar na ogrodju za trto.

[nadaljevanje sledi kmalu!:]